Ron Gutman: Skrivna moč nasmeha

Ko sem bil otrok, sem vedno želel postati superheroj. Hotel sem rešiti svet in osrečiti vse ljudi. Vedel pa sem, da potrebujem supermoči, da uresničim svoje sanje. Zato sem se podal na imaginarna potovanja, da najdem intergalaktične predmete s planeta Krypton, kar je bilo zelo zabavno, vendar ni prineslo veliko rezultatov. S časom sem ugotovil, da znanstvena fantastika ni dober vir supermoči. Odločil sem se, da se podam na potovanje prave znanosti, da najdem bolj uporabno resnico.

Svoje potovanje sem pričel v Kaliforniji s 30 let trajajočo študijo univerze v Berkleyu, v kateri so preučevali fotografije študentov iz starega šolskega albuma in poskušali izmeriti njihov uspeh in počutje skozi življenje. Z merjenjem nasmehov svojih študentov so raziskovalci lahko napovedali, kako poln in dolgotrajen bo njihov zakon, kako dobro bi premostili standardizirane teste počutja in kako bodo navdihovali druge ljudi. V nekem drugem šolskem albumu sem naletel na sliko Baracka Obame. Ko sem jo prvič videl, sem mislil, da te supermoči prihajajo iz njegovega super ovratnika, vendar sedaj vem, da je bilo vse zaradi njegovega nasmeha.

Še en aha! moment je prišel z raziskovalnega projekta na univerzi Wayne State leta 2010, pri katerem so preučevali bejzbolske karte Major League igralcev izpred 50-ih let. Njihovi raziskovalci so odkrili, da lahko razpon igralčevega nasmeha dejansko napove razpon njegovega življenja. Igralci brez nasmeha na obrazu so v povprečju doživeli le 72.9 let, medtem ko so tisti s sijočim nasmehom v povprečju doživeli skoraj 80 let.

(Smeh)

Dobra novica pa je, da se dejansko vsi rodimo nasmejani. S pomočjo 3D ultrazvočne tehnologije lahko sedaj vidimo, da so otroci nasmejani celo že v maternici. In ko se rodijo. ostanejo nasmjani -- najprej predvsem med spanjem. Tudi slepo dete se nasmehne ob zvoku človeškega glasu. Nasmeh je en najbolj osnovnih, biološko enotnih izrazov vseh ljudi.

V študijah, ki jih je v Papua Novi Gvineji izvajal Paul Ekman, najbolj priznan strokovnjak za obrazne mimike in izraze na svetu, je odkrili, da se celo v plemenu Fori, ki je bilo popolnoma odklopljeno od zahodne kulture in je znano tudi po nenavadnih kanibalskih ritualih, na določene situacije odzovejo z nasmehom, prav tako kot bi se vi in jaz. Torej iz Papua Nove Gvineje v Hollywood. Iz tega vse do moderne umetnosti Pekinga, se kar naprej smejemo. Smejemo pa se zato, da izrazimo veselje in zadovoljstvo.

Koliko ljudi v tej dvorani se nasmehne več kot 20 krat dnevno? Dvignite roko, če se. Oh, wow. Zunaj te dvorane se nas dobra tretjina smeji ali nasmehne več kot 20 krat v enem dnevu, medtem, ko nas je slabih 14 procentov. ki se smejemo manj kot 5 krat na dan. V resnici so tisti z največjimi supermočmi pravzaprav otroci, ki se smejijo vsaj 400 krat dnevno.

Ste se kdaj spraševali, zakaj smo med otroci, ki so nasmejani tako frekventno, pogosto nasmejani še mi? V nedavni raziskavi na univerzi Uppsala na Švedskem so odkrili, da se je zelo težko mrščiti medtem, ko gledamo nekoga, ki se smeje. Vprašate, zakaj? Zato, ker je smeh evolucijsko nalezljiv in zatre kontrolo, ki jo ponavadi imamo nad obraznimi mišicami. Posnemanje nasmeha in s tem doživljanje le tega fizično nam je pomagalo razumeti, ali je naš nasmeh pristen ali ne, s tem pa pomagalo določiti čustveno stanje smejoče osebe.

V nedavni raziskavi univerze Clermont-Ferrand v Franciji so sodelujoče prosili naj določijo, ali je nasmeh pristen ali narejen, medtem pa naj v ustih držijo svinčnik in s tem okrnejo premikanje smejalnih mišic. Brez svinčnika so se v določanju odrezali očitno. S svinčniki v ustih, zaradi katerih posnemanje nasmeha ni bilo mogoče, pa se jim je presoja občutno poslabšala.

(Smeh)

Poleg teorij o evoluciji v delu "O izvoru vrst" je Charles Darwin napisal tudi teorijo o odzivnosti obraznih mišic. Teorija pravi, da nas že samo smejanje spravi v dobro voljo, ne pa da je smeh le posledica dobre volje. V svoji študiji je Darwin citiral francoskega nevrologa, Guillauma Duchenna, ki je v svojih raziskavah uporabljal električne šoke, s katerimi je stimuliral nasmehe. Prosim, tega ne počnite doma.

(Smeh)

V povezani nemški raziskavi so raziskovalci uporabili fMRI (funkcionalno slikanje z magnetno resonanco), da bi izmerili aktivnost možganov pred in po vbrizganju botoxa, saj ta oslabi premikanje obraznih mišic. Pridobljeni podatki so podprli Darwinovo teorijo, ko so pokazali, da odziv na izraz preuredi živčne procese čustvene narave v možganih, in nam pomaga pri boljšem počutju, ko se smejemo. Smejanje stimulira nagrajevalni sistem naših možganov na način, kakršnega niti čokolada -- dobro poznan afrodizijak -- ne dosega.

Britanski znanstveniki so odkrili, da lahko že en nasmeh sproži enak učinek stimuliranja možganov kot 2,000 tablic čokolade. (Smeh) Počakajte. V isti raziskavi so dognali, da je nasmeh primerljivo stimulativen kot dobitek nagrade 16,000 funtov v gotovini. 18,000 eurov za en nasmeh. Ni slabo. Glejte na to tako: 18,000 krat 400 -- kar nekaj otrok tamle zunaj se počuti kot Mark Zuckerberg vsak dan.

In za razliko od velikih količin čokolade, vas lahko smejanje dejansko naredi bolj zdravega. Smejanje lahko zniža raven stres spodbujajočih hormonov kot so kortizol, adrenalin in dopamin, medtem ko zvišuje raven dobrih hormonov, kot je endorfin in niža krvni tlak.

In če vam to še ni dovolj, nasmeh dejansko izgleda dobro v očeh drugih. Študija na univerzi Penn State je pokazala, da med smejanjem ne izgledate samo bolj všečni in vljudni, temveč tudi bolj sposobni.

Torej vedno, ko hočete izgledati odlično in kompetentno, zmanjšati stres, izboljšajti zakon, ali pa se počutiti kot, da bi pojedli cel zavoj kakovostne čokolade -- brez odvečnih kalorij -- ali kot da bi našli 18 tisočakov v žepu stare jakne, ki je niste oblekli že leta, ali kadar si hočete sposoditi te supermoči, ki bodo pomagale vam in vsem okoli vas živeti daljše, bolj zdravo in srečnejše življenje, se samo nasmehnite.

(Aplavz)