Johnny Lee predstavi programsko opremo za krmilnik Wii Remote

Raziskovalci pogosto porabimo veliko sredstev, da bi dosegli določeno zmogljivost ali določene cilje. To je bistvenega pomena za napredek znanosti in raziskovanje novih potencialov. Toda hkrati pa ustvari to nerodno situacijo, kjer se lahko le zelo majhen del sveta udeleži teh raziskav ali koristi te tehnologije. Pri moji raziskavi me še posebej spodbudi in navduši, ko odkrijem enostavne priložnosti, ki lahko spremenijo širjenje in dostop do tehnologij na veliko večji delež svetovnega prebivalstva.

Pokazal vam bom dva posnetka, ki sta v zadnjem času zelo popularna in po mojem mnenju poosebljata to idejo. Pri tem bomo uporabili Nintendov krmilnik Wii Remote. Za tiste, ki s to napravo niste seznanjeni, to je igralni plošček, ki stane 40 dolarjev. Njegova posebnost je zmožnost zaznavanja gibov. Tako lahko v igri zamahnete tenis lopar ali palico za baseball. Meni pa je veliko bolj zanimivo to, da je v konici vsakega igralnega ploščka vgrajena relativno visokozmogljiva infrardeča kamera. Z dvema predstavitvama vam bom pokazal, zakaj je to uporabno.

Tukaj imam svoj računalnik priklopljen na projektor in na projektorju leži krmilnik Wii Remote. Če ste na primer v šoli z nizkim proračunom, katerih je najbrž veliko, ali pa ste v pisarni in bi želeli imeti interaktivno tablo, potem te ponavadi stanejo okrog 2.000 do 3.000 dolarjev. Zato vam bom pokazal, kako si jo lahko izdelate sami s pomočjo krmilnika Wii Remote. Poleg tega boste potrebovali tudi flomaster z infrardečo diodo v konici. Za ceno 5 dolarjev ga lahko sestavite sami doma s hitrim obiskom v bližnjo računalniško trgovino. Sestavljen je iz baterije, gumba in infrardeče diode, ki se vključi, vi tega ne vidite, ampak vključi se, ko pritisnete na gumb. To pomeni, da lahko kamera z zagonom tega programa zazna infrardečo diodo in uskladi položaj točk kamere s točkami projektorja in postane interaktivna tabla. (Aplavz) Tako lahko imate za 50 dolarjev lastno interaktivno tablo. To je Adobe Photoshop. (Aplavz) Hvala. (Smeh)

Ta program je naložen na moji spletni strani in si ga lahko naložite brezplačno. Po treh mesecih od objave projekta v javnost je bilo opravljenih več kot pol milijona prenosov. Torej program že uporabljajo učitelji in učenci po celem svetu. (Aplavz) Rad bi samo dodal, da čeprav je zmožen vsega tega za le 50 dolarjev, je uporaba vseeno nekoliko omejena. Toda za le en odstotek cene lahko imate 80 odstotni izkoristek. Dobro je tudi, da lahko kamera zazna več točk in je s tem omogočen tudi večdotični sistem. (Aplavz)

Za drugo predstavitev sem krmilnik Wii Remote namestil poleg televizije. Namesto, da bi ga usmeril proti zaslonu, je v bistvu obrnjen stran. To je zanimivo zato, ker lahko s parom očal, na katerih sta pritrjeni dve infrardeči diodi, računalniku pošljete približek lokacije svoje glave. To pa je zanimivo zato, ker imam na računalniškem zaslonu zagnano aplikacijo, ki simulira tridimenzionalen prostor z lebdečimi predmeti. In kot lahko vidite, je podobno 3-D prostoru, kot v računalniški igri, nekako deluje tridimenzionalno. Toda slika predvsem deluje ploščata in pritrjena na površino zaslona. Toda, če vključimo sledenje glave, lahko računalnik spremeni sliko na zaslonu in jo prilagodi gibom glave. Zato zdaj vključimo to. (Smeh) (Aplavz)

Razvijalci iger so se tega v bistvu precej ustrašili. (Smeh) Saj vse to predstavlja samo dodatnih 10 dolarjev, če že imate v lasti igralno konzolo Wii. Zato se že veselim nekaterih iger. Louis Castle, tam spodaj sedi, je prejšnji teden oznanil, da bo Electronic Arts, eden največjih založnikov iger, maja izdal igro, v kateri bo "računalniški pirh", ki bo podpiral tovrstno naglavno sledenje. To se je v manj kot petih mesecih iz prototipa v moji delavnici razvilo v tržni proizvod. (Aplavz) Hvala.

Mi je pa še bolj zanimivo, kako so ljudje izvedeli za ta dva izdelka. YouTube je močno vplival na to, kako hitro lahko posameznik razširi idejo po celem svetu. V enem trenutku razvijam v svoji delavnici video kamero in v enem tednu si je moje delo ogledalo že milijon ljudi. In dobesedno v nekaj dneh so inženirji, učitelji in učenci iz celega sveta objavljali lastne posnetke na YouTube-u, v katerih so uporabljali moj sistem ali nekakšne predelave. Zato upam, da bom v prihodnosti tega videl veliko več, in upam, da bo raziskovalna skupnost spletno distribucijo videov sprejela. Najlepša hvala. (Aplavz)