Helen Fisher preučuje zaljubljene možgane

Z Artom Aronom, Lucy Brown in drugimi kolegi smo 37 noro zaljubljenim osebam slikali možgane s funkcijsko magnetno resonanco. 17 srečno zaljubljenih in 15 nesrečno zaljubljenih oseb. Začenjamo s tretjim eksperimentom. Preučujemo osebe, ki pravijo, da so še vedno zaljubljene po 10 do 25 letih zakona. To so rezultati raziskave.

V džungli Guatemale, v Tikalu, je tempelj. Zgradil ga je Sončni Kralj v starodavnem mestu starodavne ameriške civilizacije Majev. Ime mu je bilo Jasaw Chan K'awiil. Visok je bil več kot 180 cm. Živel je več kot 80 let. Po smrti leta 720 n. št. so ga pokopali v grobnici. Majevski zapisi pravijo, da je kralj globoko ljubil svojo ženo. V njeno čast je zgradil tempelj nasproti njegovemu. Vsako pomlad in jesen, točno na enakonočje, vzide sonce za njegovim templjem in meče senco na njen tempelj. Ko sonce zaide za njen tempelj, meče senco na njegov tempelj. Po 1300 letih se ljubimca še vedno poljubljata iz grobnic.

Ljudje po svetu ljubijo. Pojejo za ljubezen, plešejo za ljubezen, pišejo pesmi in zgodbe o ljubezni. Pripovedujejo mite in legende o ljubezni. Hrepenijo po ljubezni, živijo za ljubezen, ubijajo za ljubezen, umirajo za ljubezen. Walt Whitman je enkrat rekel, zate bi dal vse. Antropologi so našli dokaze o romantični ljubezni v 170 kulturah. Nikoli niso našli kulture, ki je ne bi imela.

Ljubezen ni vedno srečna. Pri raziskavi med študenti so postavljali veliko vprašanj o ljubezni. Dve vprašanji sta mi ostali najbolj v spominu. Vas je kdaj zavrnila oseba, ki ste jo resnično ljubili? Drugo vprašanje pa je bilo, ste kdaj zavrnili osebo, ki vas je resnično ljubila? Skoraj 95 % moških in žensk je odgovorilo pritrdilno na obe vprašanji. Skoraj nihče ne uide ljubezni živ.

Preden začnem govoriti o možganih, vam želim prebrati najmočnejšo ljubezensko pesem na svetu. Druge ljubezenske pesmi so seveda lahko prav tako dobre, a te pesmi ne prekašajo. Pesem je povedal anonimen kwakutlski Indijanec iz južne Aljaske nekemu misijonarju leta 1896. Nisem še imela priložnosti, da bi jo prebrala. V mojem telesu gori ogenj bolečine, ker te ljubim. Moje telo prebada bolečina ognja ljubezni, ki jo čutim do tebe. Bolečina, ki jo bo pravkar razneslo od ljubezni do tebe, ki jo požira ogenj moje ljubezni. Spomnim se, kaj si mi rekla. Premišljujem o tvoji ljubezni do mene. Zaradi tvoje ljubezni sem razpeta. Bolečina, še več bolečine, kam greš z mojo ljubeznijo? Slišal sem, da odhajaš. Slišal sem, da me boš zapustila. Moje telo je otopelo od žalosti. Se spomniš, kaj sem ti rekel, ljubezen moja. Zbogom, ljubezen moja, zbogom. Emily Dickinson je enkrat napisala, ločitev je vse, kar moramo vedeti o peklu. Koliko ljudi je že trpelo v vseh milijonih let človeške evolucije? Koliko ljudi na svetu pleše od sreče v tem trenutku? Romantična ljubezen je eno največjih čustev na Zemlji.

Pred nekaj leti sem se odločila pogledati v možgane in preučiti to norost. Prva raziskava med srečno zaljubljenimi osebami je bila objavljena v javnosti. Zato bom o njej povedala malo. Našli smo dejavnost v majceni tovarni blizu središča možganov, ki ga imenujemo ventralno tegmentalno področje. Našli smo dejavnost v ApEn-celicah. Te celice proizvajajo dopamin, naravni stimulant, in ga raznašajo v druge možganske dele. Ta del možganov je del možganskega sistema za nagrajevanje ki je precej oddaljen od kognitivnih miselnih procesov. Oddaljen je tudi od vaših čustev Ta del možganov sodi v središče, ki ga imenujemo tudi plazilski del možganov ki je povezano s hotenjem, motivacijo, osredotočenostjo in hrepenenjem. Možgansko področje, kjer smo našli aktivnost, postane aktivno tudi, ko vzamete kokain.

A romantična ljubezen je več kot zadetost s kokainom. Vpliv kokaina kmalu mine. Romantična ljubezen pa je obsedenost. Obvladuje nas. Izgubimo nadzor nad sabo. Ne moremo nehati razmišljati o tej osebi. Nekdo tabori v naši glavi. Japonski pesnik iz 8. stoletja je rekel, hrepenenje se nikoli ne konča. Ljubezen je divja. Obsedenost se lahko poslabša, če vas ljubljeni zavrne.

Trenutno z Lucy Brown, nevroznanstvenico pri našem projektu, pregledujeva podatke o osebah, ki smo jih slikali takoj zatem, ko jih je partner zapustil. Težko jih je bilo spraviti v stroj, ker so bili kot kupi nesreče. (smeh) Našli smo aktivnost v treh delih možganov. Našli smo aktivnost v možganskem delu, v istem možganskem delu, ki je povezan z močno romatično ljubeznijo. Kakšna škoda. Ko vas partner zapusti, hočete pozabiti na to osebo in živeti naprej. Ampak ne, ljubite jih še bolj. Rimski pesnik Terentius je enkrat rekel, manjše kot je upanje, bolj vroča je moja ljubezen. Zdaj vemo, zakaj je tako. Po 2000 letih smo našli razlago v možganih. Možganski sistem za nagrajevanje za hotenje, motivacijo, hrepenje in osredotočenost postane dejavnejši, ko ne dobite tistega, kar hočete. V tem primeru, največjo življenjsko nagrado primernega partnerja.

Našli smo aktivnosti tudi v drugih možganskih delih. V možganskem delu, ki preračunava pridobitve in izgube. Ležite tam, gledate sliko, ste v tem stroju. In premišljujete, kaj je šlo narobe. Kako, veste, kaj ste izgubili? Z Lucy imava šalo na račun tega. ki izvira iz dramske igre Davida Mameta. V igri nastopata dva prevaranta. Ženska poskuša nalagati moškega. Moški jo pogleda in reče, slab konj si. Nate ne bom stavil. Ta del možganov postane aktiven, ko preračunavate svoje pridobitve in izgube. Aktiven postane tudi ko ste pripravljeni tvegati za velike pridobitve in velike izgube.

Poleg tega smo našli aktivnost v delu možganov, ki je povezan z globoko navezanostjo na drugo osebo. Ni čudno, da ljudje trpijo po vsem svetu in da je toliko zločinov iz strasti. Ko ste zavrnjeni v ljubezni, niste le prežeti s čustvi romantične ljubezni, poleg tega čutite globoko navezanost na to osebo. Poleg tega je aktiven tudi del možganov, ki vas napolni z energijo, močno osredotočenostjo, motivacijo in pripravljenostjo, da tvegate vse za največjo življenjsko nagrado.

Kaj sem se naučila pri tej raziskavi, kar bi rada delila s svetom? Pomislila sem, da je romantična ljubezen gon, osnovna potreba po parjenju. Ne potreba po spolnosti sami - zaradi te potrebe greste ven in iščete celo vrsto možnih partnerjev. Romantična ljubezen vam omogoča, da svojo erotično energijo osredotočite le na eno osebo naenkrat in začnete proces parjenja s tem posameznikom Prebrala sem veliko pesmi o romantični ljubezni. Ljubezen najbolje povzamejo besede Platona izpred več kot 2000 let. Platon je rekel, bog ljubezni živi v stanju potrebe. To je potreba. To je nuja. To je homeostatično neravnovesje. Kot lakota ali žeja. Tega ne morete izključiti. Začela sem verjeti tudi, da je romantična ljubezen zasvojenost. Prekrasna zasvojenost, ko gre vse dobro, in grozna zasvojenost, ko gre slabo.

Romantična ljubezen ima vse znake zasvojenosti. Osredotočite se na eno osebo, obsedeno mislite nanjo, hrepenite po njej, popačite resničnost, veliko tvegate, da osvojite to osebo. Ljubezen ima vse tri ključne značilnosti zasvojenosti. Toleranca - osebo morate videti vedno pogosteje, odtegnitev, in kasneje, zdrs nazaj. Prijateljica pravkar preboleva grozno razmerje. Minilo je osem mesecev, končno se počuti bolje. Zadnjič se je vozila z avtom in zaslišala na radiu pesem, ki jo je spomnila na tega moškega. Takrat ni le zahrepenela po njem. Morala je ustaviti avto in jokati. Hočem, da bi zdravniška stroka, pravniška strok in tudi študentska skupnost poskušale razumeti, da je romantična ljubezen najmočnejša zasvojenost na Zemlji.

Hočem povedati še nekaj. Živali ljubijo. Na planetu ni niti ene živali, ki bi se parila s čimerkoli, kar ji prekriža pot. S prestarimi, premladimi, preneumnimi se ne bodo. Razen če obtičijo v laboratorijski kletki... Če bi vi celo življenje preživeli v majhni škatli, ne bi bili izbirični pri izbiri partnerja za seks. Preučila sem sto vrst živali. V divjini imajo vse živali najljubše partnerje. Etologi poznajo to dejstvo. Obstaja več kot osem besed za opis izbiranja pri živalih selektivna izbira, izbira za parjenje, izbira samice, seksualna izbira. Napisani so bili trije akademski članki, ki preučujejo živalsko privlačnost. Privlačnost lahko traja le sekundo, a je nedvomna. Pri tem sodeluje isti možganski sistem kot pri ljudeh s svojimi kemičnimi prenašalci. Živalska privlačnost je lahko takojšnja. Slon se v trenutku ogreje za drugega slona. Mislim, da od tu izvira ljubezen na prvi pogled.

Veliko ljudi me je že vprašalo, če je preučevanje ljubezni v meni uničilo čar ljubezni. Odgovorim jim, niti ne. Lahko bi poznali vse sestavine v čokoladni torti, a ko jeste to torto, še vedno čutite tisto veselje. Prepričana sem, da delam enake napake, kot jih delajo drugi. A raziskovanje je poglobilo moje razumevanje in sočutje do življenja. Iskreno povedano, v New Yorku pogosto pogledam v otroški voziček in sočustvujem z malčkom. Včasih sočustvujem s pečeno kokošjo na krožniku, ko pomislim, kako intenziven je možganski sistem. Najnovejšo raziskavo je zasnoval sodelavec Art Aron. Osebam, ki trdijo, da so še vedno zaljubljene v dolgoletnem razmerju, slika možgane. Doslej smo pregledali pet oseb. Našli smo enake rezultate glede možganske aktivnosti. Te osebe ne lažejo. Možganski deli, ki so povezani z romantično ljubeznijo, so po 25 letih še vedno aktivni.

Najti moramo še veliko odgovorov in si zastaviti še veliko vprašanj o romantični ljubezni. V tem trenutku si zastavljam eno vprašanje, dotaknila se ga bom le na kratko; zakaj se v eno osebo zaljubimo raje kot v drugo? Nikoli ne bi pomislila na to, a spletna stran za zmenke Match.com me je pred tremi leti vprašala prav to. Odgovorila sem, ne vem. Vem, kaj se zgodi v možganih, ko se zaljubite. A ne vem, zakaj se v eno osebo zaljubimo raje kot v drugo. Tri leta sem se ukvarjala s tem vprašanjem. Obstaja veliko razlogov, zakaj se v eno osebo zaljubimo raje kot v drugo. Psihologi vam lahko to razložijo. Največkrat se zaljubimo v osebo, ki prihaja iz enakega družbenoekonomskega ozadja, ima enako stopnjo inteligence, enako stopnjo lepega videza, enake verske vrednote. Tudi otroštvo vpliva na to, a ne vemo, kako. To je vse, kar vejo. Niso še ugotovili, kako dve osebi ustvarita dobro razmerje.

Začelo se mi je dozdevati, da nas biologija vleče k nekaterim osebam bolj kot k drugim. Sestavila sem vprašalnik, da bi izvedela, do katere mere se pri posamezniku izraža vpliv dopamina, serotonina, estrogena in testosterona. V evoluciji so se razvili štirje široki tipi osebnosti ki so povezani z razmerji teh štirih kemikalij v možganih. Na moji spletni strani za zmenke, Chemistry.com, vam najprej zastavim nekaj vprašanj, da vidim, do katere mere izražate te kemikalije. Nato opazujem, kdo se zaljubi v koga. Vprašalnik je izpolnilo 3.7 mio ljudi v Ameriki in okoli 600,000 ljudi v 33 drugih državah. Zdaj pregledujem dobljene podatke. Ljubezen bo vedno čudež. A enkrat bom bolje razumela, zakaj vstopimo v nek prostor, kjer vsi izhajajo iz enakega ozadja, imajo enako stopnjo inteligence, enako stopnjo lepote, a nas vendar vsi ne privlačijo. Mislim, da je za tem biologija. Mislim, da bomo v naslednjih nekaj letih razumeli vse možganske mehanizme, ki nas vlečejo k eni osebi bolj kot k drugi.

Zaključila bom s tem. To so moji starejši ljudje. Faulkner je enkrat rekel, preteklost ni mrtva, tudi preteklost ni. Kakorkoli, v možganih nosimo prtljago iz vseh preživelih let. Zaradi ene stvari hočem razumeti človeško naravo in to je me spomnilo nanjo. To sta dve ženski. Ženske postanejo intimne drugače kot moški. Ženske dosežemo intimnost s pogovorom iz oči v oči. Nagibamo se ena k drugi, si gledamo v oči in se pogovarjamo. To je intimnost za ženske. Mislim, da to izvira iz milijonov let držanje otroka pred obrazom, dobrikanja otroku, kreganja in poučevanja otroka. Moški dosežejo intimnost z delom eden ob drugem. (smeh) Ko en moški dvigne pogled, drugi moški pogleda stran. (smeh) Mislim, da to izvira iz milijonov let sedenja za grmovjem, gledanja naravnost in poskušanja ubiti bivola. (smeh) Moški so se milijone let soočali s sovražniki iz oči v oči, s prijatelji pa so sedeli eden zraven drugega. Moja zaključna izjava je: ljubezen je v nas. Ljubezen je nameščena v možganih. Drug drugega moramo razumeti. Hvala. (aplavz)