Eve Ensler: Sprejmite deklico v sebi

Namaste. Dobro jutro. Zelo vesela sem, da sem danes tukaj v Indiji, veliko sem premišljevala o tem, kar sem se naučila, predvsem v zadnjih enajstih letih, z Dnevom-V in "Monologi vagine", na potovanjih po svetu, ko sem se srečevala z ženskami in deklet iz celega sveta, da bi preprečila nasilje nad ženskami.

To, o čemer bi rada govorila danes, je določena celica, oziroma skupek celic, ki je v vsakem izmed nas. Rada bi jo poimenovala "dekliška celica". Ta je tako v moških kot v ženskah. Prosim, zamislite si, da je ta skupek celic ključnega pomena za razvoj človeške vrste in preživetje človeške rase.

Zamislite si nek trenutek v zgodovini, ko je skupina vplivnih ljudi razumela, da je potlačitev te določene celice, zatiranje teh celic, ponovna opredelitev teh celic, spodkopavanje teh celic, širjenje miselnosti, da so te celice šibke ter teptanje, izkoreninovanje in uničevanje, omejevanje teh celic v bistvu sprožilo proces uničevanja dekliške celice, ki je, mimogrede, patriarhija.

Zamislite si, da je dekle kot čip v ogromnemu makrokozmosu kolektivne zavesti. In da je bistvena za uravnoteženost, za modrost, in - v bistvu - za našo prihodnost. Prosim, da si predstavljate to celico kot sočutje, kot empatijo in kot samo strast in njeno ranljivost in njeno odprtost in jakost in njeno povezavo in njeno razmerje in to je intuitivno.

Zdaj pomislite na to, kako sočutje pripelje do modrosti in kako je ranljivost naša najmočnejša točka in da imajo čustva svojstveno logiko, ki vodijo v radikalna, ustrezna, odrešujoča dejanja. Zdaj pomislite na to, kako so nas vladajoči učili popolno nasprotje teh stvari, da sočutje vpliva na našo sodbo, da je v napoto, da je ranljivost šibkost, da čustvom ni moč zaupati in da stvari ne bi smeli jemati osebno, kar je ena izmed mojih najljubših.

Mislim, da je bil pravzaprav cel svet vzgojen, da ni dekle. Kako vzgajamo fante? Kaj pomeni biti fant? Biti fant v resnici pomeni, da nisi dekle. Biti moški pomeni, da nisi dekle. Biti ženska pomeni, da nisi dekle. Biti močan pomeni, da nisi dekle. Biti vodja pomeni, da nisi dekle. Jaz pa mislim, da je biti dekle nekaj tako mogočnega, da smo vse vzgojili, naj to ne bodo. (smeh)

Ironično je to, da nas je zanikanje deklet, zatiranje deklet, tlačenje čustev odvračanje občutkov, to, kar nas je pripeljalo sem. Živimo v svetu, kjer najbolj skrajnih oblik nasilja, strahotne revščine, genocida, množičnih posilstev, uničevanja Zemlje sploh ne moremo nadzirati. Ker smo potlačili dekliške celice in potlačili našo dekliškost, se ne zavedamo, kaj se v resnici dogaja.

Tako nismo oboroženi za zadosten odziv na trenutna dogajanja. Rada bi na kratko govorila o Demokratični republiki Kongo. Zame je bila to točka preobrata v mojem življenju. Tam sem v zadnjih treh letih preživela veliko časa. Zdi se mi, da sem videla že marsikaj na tem svetu, predvsem veliko nasilja.

V bistvu sem zadnjih 12 let preživela v središčih posilstev, ampak šele Demoratična republika Kongo je povzročila veliko spremembo v meni. Živela sem v mestu po imenu Bukavu, v bolnišnici Panzi, z zdravnikom, ki je od vseh ljudi, ki jih poznam, najbolj spominjal na svetnika. Njegovo ime je doktor Denis Mukwege. In v Kongu, za tiste, ki ne vejo, zadnjih 12 let divja vojna; vojna, v kateri je umrlo skoraj 6 milijonov ljudi. Po ocenah naj bi bilo nekje med 300,000 in 500,000 žensk žrtev posilstva.

V prvih tednih v bolnišnici Panzi sem sedela z ženskami, ki so se vsak dan usedle in postavile v vrsto, da mi povejo svojo zgodbo. Njihove zgodbe so bile tako pretresljive, tako nepredstavljive in v nasprotju z vsakodnevnimi izkušnjami, da sem bila, če sem povsem iskrena z vami, pretresena. Povedala vam bom, kaj se je zgodilo potem; po tem pretresu, ob poslušanju osemletnih punčk, ki so jim odstranili drobovje, ki so jim v telo porinili puške in bajonete in stvari, tako, da so imele luknje, dobesedno luknje, v sebi, iz katerih sta tekla voda in blato.

Poslušala sem zgodbe 80-letnih žensk, ki so jih zvezali z verigo in obkolili, nato pa so jih skupine moških znova in znova posiljevale, vse v imenu gospodarskega izkoriščanja, da bi ukradli minerale, s katerimi na Zahodu delajo dobiček. Bila sem zelo pretresena.

Ampak vsa ta pretresenost me je v bistvu ohrabrila, tako, kot me ni ohrabrilo še nič poprej. Ta pretresenost, to odpiranje moje dekliške celice, ta velik premik v mojem čustovanju, mi je omogočil, da sem postala pogumnejša in hrabrejša in v bistvu pametnejša, kot sem bila kadarkoli prej.

Hočem reči, da mislim, da se vladajoči zavedajo, da je imperializem, da vejo, da so čustva lahko ovira pri grajenju imperija. Čustva so lahko v napoto pri masovnem osvajanju Zemlje, pri izkopavanju Zemlje in pri uničevanju stvari. Spominjam se, na primer, kako me je oče, ki je bil zelo zelo nasilen, kako me je včasih tepel. Med pretepanjem je govoril: "Ne jokaj. Ne drzni si jokati." Zato, ker mu je moje jokanje razkrilo lastno brutalnost. In v trenutku samega početja ni hotel biti opomnjen na to, kar je delal.

Vem, da sistematično zatiramo dekliško celico. Hočem reči, zatiramo jo tako v moških kot v ženskah. In mislim, da smo v nekem smislu pri zatiranju dekliške celice še manj prizanesljivejši do moških. (aplavz) Vidim, kako vzgajamo dečke, enako je po celem svetu, da so trdoživi in utrjeni, da se odpovejo svoji nežnost, da ne jočejo. Nekoč na Kosovu, ko sem videla moškega, kako se je zlomil, sem spoznala, da so krogle v bistvu otrdele solze, da kadar moškim ne dovolimo, da obdržijo svojo dekliškost, da obdržijo svojo ranljivost in sočutje in da imajo srce, da postanejo okamneli in škodljivi in nasilni.

Mislim, da moške učimo, da so gotovi vase, čeprav so v resnici negotovi, da se delajo, da vejo stvari, pa čeprav jih ne vedo. Zakaj bi bili drugače tu, kjer smo? Da se pretvarjajo, da je vse v redu, ko so čisto zmedeni. Povedala vam bom smešno zgodbo. Ko smo leteli sem, sem se sprehajala gor in dol po letalu. In vsi ti moški, najmanj deset jih je bilo, so sedeli v svojih malih sedežih in gledali romantične komedije. Vsi od njih so bili sami in mislila sem si: "Tako izgleda skrivno življenje moških." (smeh)

Potovala sem, kot sem omenila, v mnoge države. Pomislila sem, da če tako slabo ravnamo z deklico v sebi, si ne moremo niti predstavljati, kaj počnemo z deklicami po svetu. Včeraj smo slišali Sunitho in Kavito, ki sta govorili o tem. Ampak, hočem samo reči, spoznala sem dekleta z brazgotinami od vbodov in cigaret, s katerimi ravnajo dobesedno kot s pepelniki. Videla sem dekleta, s katerimi ravnajo kot s smetnjaki. Videla sem dekleta, ki jih pretepajo mame, in bratje in očetje in strici. Dekleta, ki se v Ameriki stradajo do smrti, v ustanovah, samo, da bi izgledale kot idealizirane podobe sebe.

Videla sem, da dekleta obrežemo in kontroliramo in hočemo, da ostanejo nepismene. Ali pa jih zatiramo, če so preveč pametne. Utišamo jih. Hočemo, da se počutijo krive, ker so pametne. Naučimo jih obnašanja, da so umirjenje in zmerne. Prodajamo jih in ubijemo še kot zarodke. Zasužnjimo jih. Posiljujemo jih. Navajeni smo, da oropamo dekleta tistega, kar je za njih najpomembnejše, tako, da jih zdaj obravnamo kot predmete, spreminjamo jih v blago.

Prekupčevanje z dekleti razsaja po celem planetu. V mnogih krajih so vredne manj od koz in krav. Rada bi omenila tudi dejstvo, da je eden od osmih ljudi na planetu dekle starosti med 10 in 24 let. One so ključnega pomena tako za razvijajoči svet kot za cel svet, za prihodnost človeštva. Če so dekleta v težavah, ker so v slabšem položaju, ki jih omejuje tako, kot družba to hoče, vključno s pomanjkanjem zdravstva, izobrazbe, zdrave hrane, uvajanje prisilnega dela. Breme gospodinjstva ponavadi pade na dekletova ramena, kar jim preprečuje, da bi premagale te ovire.

Stanje deklet, počutje deklet bo, po mojem mnenju, govorim o dekletu znotraj nas, in o dekletih po svetu, odločilo, ali bo naša vrsta preživela. In kar bi rada predlagala, je, ker sem ravno končala s svojo novo knjigo z naslovom "Sem čustveno bitje: Skrivno življenje deklet po svetu", z dekleti se pogovarjam že pet let, in eno izmed opažanj drži povsod. In sicer, da je glagol, ki se največkrat vsiljuje dekletom, največkrat glagol "ugoditi." Dekleta so vzgojena, da bi ugajala. Rada bi spremenila ta glagol. Rada bi, da mi vsi spremenimo ta glagol. Rada bi glagol, kot je "izobraziti" ali "aktivirati" ali "zaposliti" ali "soočiti", "kljubovati", "ustvariti". Če naučimo dekleta, da spremenijo glagol, bomo s tem uveljavili dekle v nas in dekle znotraj njih samih.

Z vami bi rada delila nekaj zgodb o dekletih, ki sem jih srečevala, ki so uveljavila svojo dekliškost, ki so to naredila kljub vsem oviram, ki so jih obdajale. Spoznala sem 14-letno dekle z Nizozemske, ki zahteva, da z ladjo sama prepluje ves svet.

Nekje je najstnica, ki je pred kratkim spoznala, da potrebuje 56 zvezd, tetoviranih na desni strani svojega obraza.

Tu je tudi dekle, Julia Butterfly Hill, ki je leto dni živela na drevesu, ker je hotela zaščititi divji hrast.

Tu je dekle, ki sem jo spoznala pred 14 leti v Afganistanu, ki sem jo posvojila kot hči, ker je bila njena mama ubita. Njena mama je bila revolucionarka. To dekle je pri sedemnajstih letih v Afganistanu nosilo burko, šla je na stadione in s kamero pod burko posnela vse krutosti, ki so bile storjene ženskam. Ta posnetek je bil predvajan po celemu svetu, po 11. septembru, da bi pokazali, kaj se dogaja v Afganistanu.

Rada bi povedala nekaj o Rachel Corrie, ki je bila najstnica, ko se je postavila pred izraelski tank in govorila "končajte z okupacijo". Vedela je, kakšna so tveganja. Umrla je pod točami krogel in nato je čez njo zapeljal tank.

Rada bi povedala še nekaj o dekletu, ki sem jo spoznala pred kratkim v Bukavu, ki je po posilstvu zanosila. Držala je svojega dojenčka in jaz sem jo vprašala, če ima dojenčka rada. Pogledala je v otrokove oči in rekla, "Seveda ga imam rada. Kako bi lahko neljubila nekaj, kar je moje? To je moj otrok in poln je ljubezni."

Sposobnost deklet, da prebolijo te izkušnje in da se razvijejo, je zame nepredstavljiva. Tu je še dekle po imenu Dorcas. Pred kratkim sem jo spoznala v Keniji. Dorcas je stara petnajst let, naučila se je samoobrambe. Pred nekaj meseci so jo trije starejši moški pobrali na cesti. Ugrabili so jo in jo zaprli v avto. In s samoobrambo jih je zgrabila za adamova jabolka, udarila jih je v očesa, osvobodila se je in pobegnila iz avta.

Avgusta v Keniji sem obiskala enega izmed Dan-V zatočišč za dekleta, ki smo ga odprli pred sedmimi leti skupaj z neverjetno žensko Agnes Pareyio. Agnes so obrezali že, ko je bila deklica, bila je ženska, ki so ji pohabili genitalije. Odločila se je, kot mnogo drugih žensk na tem svetu, da se to, kar je bilo storjeno njej, ne sme zgoditi nobeni drugi ženski ali dekletu.

Tako je Agnes leta in leta hodila po dolini Rift. Dekleta je učila, kako izgleda zdrava vagina in kako zgleda pohabljena. V tem času je rešila mnogo deklet. Ko smo se srečali, smo jo vprašali, kako ji lahko pomagamo. Rekla je: "No, če mi kupite džip, bom lahko delala hitreje." Tako smo ji kupili džip. Rešila je še 4500 deklet.

Ko smo jo vprašali, kaj še potrebuje, je rekla: "No, zdaj potrebujem hišo." Tako je Agnes pred sedmimi leti zgradilo prvo Dan-V zatočišče v mestu Narok v Keniji, na zemlji plemena Masai. To je bila hiša, kjer so se dekleta lahko skrila, lahko so rešila svoj klitoris, nihče jih ni mogel obrezati, lahko so hodila v šolo. Odkar ima Agnes hišo, je spremenila veliko. Postala je namestnica župana. Spremenila je zakone, vsa skupnost ji stoji ob strani.

Ko smo bili pri njej, je opravljala ritual, kjer skuša dekleta pobotati z družinami, ki so jih zapustile. Med njimi je bilo mlado dekle Jaclyn. Jaclyn je imela 14 let, živela je v družini Masai. V Keniji je huda suša. Krave umirajo, krave pa so najdragocenejša lastnina. Jaclyn je slučajno slišala očeta, ki je s starejšim moškim razpravljal o tem, da jo bo prodal za krave. Vedela je, da to pomeni, da jo bodo obrezali. Vedela je, da ne bo mogla hoditi v šolo. Vedela je, da to zanjo pomeni konec življenja. Vedela je, da se bo morala s starcem poročiti. Imela je šele 14 let.

Ko je neko popoldne slišala za zatočišče, je Jaclyn zapustila očetovo hišo. Hodila je dva dni, več kot dva dni, čez deželo plemena Masai. Spala je s hijenami in se ponoči skrivala. Predstavljala si je, kako jo oče hoče ubiti, in predstavljala si je, kako jo pozdravlja mama Agnes. Upala je, da jo bodo toplo sprejeli. Ko je prišla do zatočišča, je bila dobrodošla. Agnes jo je sprejela in Agnes jo je vzljubila. Agnes je zanjo skrbela celo leto. Šla je v šolo in našla svoj glas, našla je samo sebe in našla je svoje srce.

Potem je prišel čas, ko je morala domov in se pobotati z očetom, ki ga ni videla eno leto. Imela sem to srečo, da sem bila v koči, ko sta se oče in hči ponovno srečala. Ko smo stopili v kočo, so oče in njegove štiri žene sedeli za mizo. Tam so bile njene sestre, ki so se pravkar vrnile; pobegnile so namreč, ko je pobegnila ona. Videla je mamo, ki je bila pretepena, ker se je pri starešinah postavila zanjo. Ko jo je oče zagledal in videl, kaj je postala, v svoji polni dekliškosti, se ji je vrgel okoli vratu, zlomil se je in začel jokati. Rekel je: "Lepa si, zrasla si v prekrasno žensko. Ne bomo te obrezali. Obljubam ti, tu in zdaj, da tudi tvojih sester ne bomo obrezali."

In ona mu je odgovorila: "Hotel si me prodati za štiri krave, tele in nekaj odej. Ampak, obljubljam ti, ko bom končala šolo, bom vedno skrbela zate, vrnila se bom in ti zgradila hišo. Pri tebi bom živela do konca tvojega življenja."

Zame to pooseblja moč deklet. To je tudi moč preobrazbe. Rada bi zaključila z odlomkom iz moje knjige. To bom nocoj naredila za dekle v vsakemu izmed nas. To bom naredila za Sunitho in za dekleta, o katerih je Sunitha govorila včeraj, dekleta, ki preživijo, dekleta, ki lahko postanejo nekaj boljšega. Predvsem bi to rada naredila za vse nas, da bomo cenili dekle v nas, da bomo cenili delček nas, ki je sposoben jokati, ki je čustven, ki je ranljiv, da bomo razumeli, kaj nas čaka v prihodnosti.

Imenuje se "Sem čustveno bitje." Nastalo je, ko sem srečala dekle iz mesta Watss v LA. Spraševala sem dekleta, če jim je všeč, da so dekleta in vse so rekle. "Ne, sovražim to, ne prenesem tega. Vse je slabše. Mojim bratom je veliko lažje." In to dekle je vstalo in reklo: "Rada sem dekle. Sem čustveno bitje!" (smeh) To je zanjo.

Rada sem dekle. Čutim to, kar čutiš ti, kar čutiš znotraj in kar si čutil prej. Sem čustveno bitje. Stvari ne dojemam zgolj kot intelektualne teorije ali kot izrabljene ideje. Utripajo skozi moje organe in noge in pordijo mi ušesa. Ah, vem kako je, ko je tvoja punca jezna, čeprav se zdi, da ugodi tvojim željam. Vem, kdaj se bliža vihar. Čutim nevidna vrtinčenja v zraku. Lahko ti povem, da ne bo klical. To čutim v zraku.

Sem čustveno bitje. Všeč mi je, da se me stvari dotaknejo. Vse dojemam močno. Način, kako hodim po cesti, kako me mama zjutraj zbudi, kako je grozno, kadar izgubim, kako je, ko slišim slabo novico.

Sem čustveno bitje. Povezana sem z vsakim in vsem. Takšna sem se rodila. Ne bodite tako negativni, rekoč, da je to samo najstniška faza ali zaradi tega, ker sem dekle. Ta čustva me naredijo boljšo. Naredijo me živo. Naredijo me pripravljeno. Močno.

Sem čustveno bitje. To je edinstven način vedenja, zdi se, kot da ga starejše ženske pozabijo. Veseli me, da je še vedno v mojem telesu. Ah, vem, kdaj je kokos tik pred tem, da pade. Vem, da smo Zemljo gnali predaleč. Vem, da se moj oče ne bo vrnil in da nihče ni pripravljen na ogenj. Vem, da šminka pomeni več kot videz in da so fantje strašno negotovi in da se teroristi ne rodijo, ampak to postanejo. Vem, da mi lahko en sam poljub vzame vso možnost presoje. (smeh) In veste kaj? Včasih tako mora biti. To ni skrajnost. To je dekliška stvar. To smo lahko vsi, če pustimo, da se vrata v nas na stežaj odprejo.

Ne govori mi, naj ne jočem, naj se pomirim, naj ne pretiravam, naj bom razumna. Sem čustveno bitje. Tako se je rodil svet in tako veter še naprej oprašuje. Nikoli ne boš rekel Atlantiku, naj se lepo obnaša. Sem čustveno bitje. Zakaj me hočeš utišati ali ugasniti? Jaz sem tvoj živi spomin. Lahko te vrnem nazaj. Nič ni zvodenelo. Nič se ni porazgubilo. Ljubim, poslušaj me, ljubim, da lahko čutim čustva, ki so v tebi, pa čeprav tako vplivajo name, pa čeprav mi zlomijo srce, tudi, če me speljejo na stranpota, me naredijo bolj odgovorno.

Sem čustveno, sem čustveno, brezpogojno, vdano bitje. In rada, poslušajte me, rada, rada, rada sem dekle. Lahko to ponovite z mano? Rada, rada, rada, rada sem dekle! Najlepša hvala. (aplavz)