A.J. Jacobs: Kako me je zdravo življenje skoraj ubilo

Zadnje desetletje sem se predajal bolečini in ponižanju, upam, da v dober namen, kar je izboljšanje samega sebe. In to sem napravil v treh delih. Začel sem z umom. In odločil sem se, da postanem pametnejši, tako da preberem celotno Enciklopedijo Britannica od A do Ž, ali, bolj natančno, od "a-ak" do "Zywiec". Tule je majhna ponazoritev. To je bilo neverjetno leto. Res je bilo krasno potovanje. Včasih je bilo boleče, posebej za tiste okoli mene. Moja žena me je oglobila za en dolar vsakič, ko sem v pogovor vstavil kakšno nepomembno dejstvo. Imelo je torej svoje slabosti.

Ampak zatem sem se odločil za delo na duhu. Kot sem lani omenil, sem odrasel brez vsake vere. Žid sem, ampak v taki meri kot je prehranska veriga Olive Garden italijanska. (Smeh) Niti ne. A odločil sem se, da se poučim o Bibliji in svoji dediščini, tako da bi dejansko padel noter in poskušal to živeti, se vtopiti v to. Odločil sem se slediti vsem pravilom iz Biblije. Od desetih zapovedi, do puščanja brade -- saj Knjiga Levitov pravi, da se ne smeš briti. Tako sem torej izgledal na koncu. Hvala za tole reakcijo. (Smeh) Izgledam nekako kot Mojzes ali kot Ted Kaczynski. Oba sem ujel. Tole je moj oblikovani grm. In tule je ovca.

Zadnji del trilogije je bilo osredotočenje na telo in poskus biti najbolj zdrav človek, kar sem lahko, najbolj zdrav živeči človek. To sem torej počel zadnja leta. Končalo se je komaj pred nekaj meseci. In moram reči -- hvala Bogu. Kajti tako zdravo življenje me je ubijalo. (Smeh) Bilo je tako vseobsežno, zaradi količine stvari, ki sem jih moral narediti, čisto me je prevzelo. Poslušal sem vse strokovnjake in govoril z nekakšnim svetom zdravstvenih svetovalcev. In oni so mi naročali, kaj vse moram narediti. Moral sem prav jesti, se ukvarjati s športom, meditirati, ljubkovati pse, ker to znižuje krvni tlak. Knjigo sem napisal na tekalni stezi in potreboval sem kakih tisoč milj, da sem jo dokončal. Moral sem nanašati kremo za sončenje. To ni bila mala malica, kajti če poslušate dermatologe, pravijo, da morate nanesti za poln kozarček kreme. In to morate ponoviti vsaki dve do štiri ure. Mislim, da je pol mojega predujma za knjigo šlo za kremo za sončenje. Večino leta sem bil kot glaziran krof. Treba si je bilo umivati roke. In to pravilno. Moj imunolog mi je naročil, naj obrišem tudi vse daljince in iPhone v hiši, saj so to orgije mikrobov. To je vzelo veliko časa.

Skušal sem biti tudi najvarnejša možna oseba, saj je to del zdravja. Navdihnil me je Danski svet za zdravje. Začeli so z javno kampanjo, ki pravi: "Hodeča čelada je dobra čelada." Verjamejo, da bi morali nositi čelado ne samo med kolesarjenjem, ampak tudi med hojo. In tu lahko vidite, da nakupujejo s čeladami. (Smeh) Ja, poskusil sem. Je pa malo skrajno, priznam. A če razmislite, to je v bistvu -- in avtorji Freakonomike so pisali o tem -- več ljudi, merjeno na miljo, umre med hojo v stanju opitosti kot med vožnjo v opitem stanju. Nekaj, o čemer velja razmisliti, če boste nocoj spili kozarec ali dva.

Končal sem torej, in v nekem smislu uspešno. Vsi znaki so kazali v pravo smer. Moj holesterol se je znižal, shujšal sem, moja žena mi je nehala govoriti, da izgledam kot nosečnica. To je bilo lepo. In v splošnem je bilo uspešno. Ampak spoznal sem tudi, da sem bil preveč zdrav in da to ni bilo zdravo. Tako sem bil osredotočen na vse te stvari, da sem zapostavil prijatelje in družino. Kot vam lahko pove Dan Buettner, je močno socialno omrežje bistveno za zdravje.

Zato sem nehal. In teden po končanem projektu sem nekako pretiraval. Šel sem na temno stran in enostavno užival. Bilo je kot nekaj iz Kaligule. (Smeh) Brez dela o seksu. Kajti imam tri majhne otroke, zato se to ni dogajalo. Prenajedanje in pretirano pitje pa definitivno. In končno sem se stabiliziral. Zdaj spet živim po mnogih -- ne vseh, čelade ne nosim več -- ampak na ducate zdravih pristopov, po katerih sem živel v tem letu. Projekt mi je res spremenil življenje. In seveda ne morem iti v podrobnosti o vseh stvareh. Naj vam na hitro povem samo dve.

Prva -- in to me je presenetilo, nisem pričakoval tega rezultata -- ampak zdaj živim veliko bolj tiho. Kajti živimo v tako hrupnem svetu. Vlaki in letala in avtomobili in Bill O'Reilly, on je zelo glasen. (Smeh) To je res podcenjena in neupoštevana grožnja za zdravje -- ne samo zato, ker škoduje sluhu, kar je seveda res, ampak ker dejansko sproža reakcijo boj-ali-beg. Velik hrup sproži vašo reakcijo boj-ali-beg. In to skozi leta lahko povzroči pravo škodo, srčno-žilne težave. Svetovna zdravstvena organizacija je ravno letos objavila veliko študijo. In naredili so jo v Evropi. Ocenili so, da v Evropi vsako leto izgubijo 1,6 milijona let zdravega življenja, in to zaradi onesnaženja s hrupom. Mislijo torej, da je pravzaprav dokaj morilsko.

In poleg tega je tudi strašno za možgane. Res omejuje kognicijo. Tudi naši ustanovni očetje so to vedeli. Ko so pisali ustavo, so po vseh kamnitih pločnikih zunaj dvorane posuli prst, da bi se lahko koncentrirali. Brez tehnologije omejevanja hrupa naša država torej ne bi obstajala. Kot patriot sem menil, da je bilo pomembno -- nosim čepke za ušesa in slušalke in to je res izboljšalo moje življenje na presenetljiv in nepričakovan način.

Druga stvar, zadnja, ki bi jo rad omenil, pa je -- in to je že bila tema TEDMED -- da je veselje tako pomembno za zdravje, da bo zelo malo vzorcev obnašanja ostalo v mojem življenju, če v njih ne bo neke mere užitka in veselja. Naj vam dam samo en primer: hrana. Industrija nezdrave hrane je res odlična pri zadovoljevanju naših potreb po užitku in ugotavljanju, v čem najbolj uživamo. A mislim, da lahko njihove tehnike uporabimo tudi pri zdravi hrani. En sam primer, uživamo v hrustljavosti, polnosti. Hrustljavost tako skušam vključiti v veliko svojih receptov -- dodam jim malo sončničnih semen. Skoraj se lahko prepričam, da jem čips. (Smeh) In postal sem bolj zdrav.

To je to. Knjiga izide aprila. Imenuje se "Crkni zdrav." Upam, da med turnejo ne bom zbolel. To je moje največje upanje.

Hvala vam lepa.

(Aplavz)