Return to the talk Return to talk

Transcript

Select language

Translated by Klavdija Cernilogar
Reviewed by Snežana Stone

0:11 Da bom bolje vedel, koliko vas bo v moji zgodbi videlo praktični pomen, vas prosim, da odgovorite z dvigom roke: Kdo od vas je bodisi starejši od 65 let ali si želi živeti dlje kot do 65. leta ali ima starše ali stare starše, ki so bili ali so starejši od 65 let? Prosim, dvignite roko. (Smeh)

0:35 Prav. Za vas bo moj govor imel praktični pomen. (Smeh) Za ostale med vami zgodba ne bo imela takega pomena, a menim, da vas bo tema vseeno navdušila.

0:46 Govoril bom o staranju v tradicionalnih družbah. Tema predstavlja le eno poglavje moje zadnje knjige, ki tradicionalne, majhne plemenske družbe primerja z našimi velikimi modernimi družbami, in sicer v več pogledih, kot so denimo vzgoja otrok, staranje, zdravje, soočanje z nevarnostjo, reševanje sporov, vera in obvladanje več kot enega jezika.

1:14 Plemenske družbe, ki so bile večino zgodovine edina oblika življenja človeške družbe, so veliko bolj raznolike kot naše moderne, mlade, velike družbe. Vse velike družbe, ki jih upravljajo vlade in kjer so si ljudje med seboj večinoma tujci, so si podobne, a so drugačne od plemenskih družb. Plemena predstavljajo na tisoče naravnih poskusov, kako upravljati človeško družbo. So poskusi, iz katerih se lahko tudi mi učimo. Plemenskih družb ne velja zaničevati kot primitivne in uboge, a tudi olepševati jih ni treba, kot da so srečne in miroljubne. Ko spoznavamo plemenske navade, se bomo ob določenih zgrozili, obstajajo pa tudi take, ki jih bomo, ko jih spoznamo, občudovali in jim zavidali ter se vprašali, ali jih ne bi mogli tudi mi osvojiti.

2:09 Večina starih ljudi v ZDA živi ločeno od svojih otrok in od večine svojih prijateljev iz preteklih let. Pogosto živijo v ločenih domovih za ostarele, medtem ko v tradicionalnih družbah stari ljudje preživijo življenje med svojimi otroki, drugimi sorodniki in prijatelji. Vendar pa se obnašanje do starejših v tradicionalnih družbah zelo razlikuje – od veliko slabšega do veliko boljšega – od obnašanja v modernih družbah.

2:41 V najslabšem primeru se mnoge tradicionalne družbe svojih starejših znebijo na enega od štirih načinov, kjer je vsak bolj neposreden od prejšnjega: starejše zapostavljajo, jih ne hranijo ali umivajo, dokler ne umrejo, jih ne vzamejo s seboj, ko se skupina preseli, jih spodbujajo k samomoru, ali jih ubijejo. V katerih plemenskih družbah otroci zapustijo ali ubijejo svoje starše? Večinoma se zgodi v dveh primerih. Eno so nomadske, lovsko-nabiralniške družbe, ki se pogosto selijo in fizično ne morejo nositi starih, ki ne morejo hoditi, saj morajo zdravi mlajši ljudje nositi svoje majhne otroke in vso svojo lastnino. Drugi primer so družbe, ki živijo v marginalnih ali spremenljivih okoljih, kot so Arktika ali puščave, kjer prihaja do občasnega pomanjkanja hrane in od časa do časa preprosto ni dovolj hrane, da bi vsi preživeli. Hrana, ki je na voljo, mora biti namenjena zdravim odraslim in otrokom. Nam, Američanom, se zdi grozno pomisliti na to, da bi zapustili ali ubili lastno bolno ženo ali moža ali ostarelo mater ali očeta, toda kako bi te tradicionalne družbe lahko delovale drugače? Pred seboj imajo kruto resničnost in nobene izbire. Njihovi stari ljudje so morali enako storiti svojim staršem in stari ljudje vedo, kaj se bo zgodilo z njimi.

4:17 Druga skrajnost pri ravnanju s starejšimi, srečna skrajnost, je v navadi med kmetijskimi družbami na Novi Gvineji, kjer delam na terenu zadnjih 50 let, ter v večini drugih stalno naseljenih družb po vsem svetu. Te družbe skrbijo za stare ljudi. Hranijo jih. Priznavajo jim pomen. In ti ljudje še vedno živijo v isti kolibi s svojimi otroki, ali nekje blizu njih, blizu sorodnikov in prijateljev.

4:46 Dve skupini razlogov obstajata za razliko v tem, kako družbe ravnajo s starimi ljudmi. Razlika je odvisna predvsem od tega, kako koristni so stari ljudje in kakšne so družbene vrednote.

4:59 V smislu koristnosti stari ljudje še naprej opravljajo uporabna dela. Eden od prispevkov starih ljudi v tradicionalnih družbah je v tem, da pogosto še vedno lahko pripravljajo hrano. Druga tradicionalna korist starih ljudi je, da lahko varujejo svoje vnuke, s čimer pustijo čas svojim otrokom, staršem teh vnukov, da gredo lovit in nabirat hrano za vnuke. Še ena tradicionalna uporabnost starih ljudi je v izdelavi orodij, orožij, košar, loncev in tekstila. Pravzaprav so ponavadi najbolj vešči takih del. Starejši so ponavadi voditelji tradicionalnih družb in se najbolj spoznajo na politiko, medicino, vero, pesmi in ples.

5:49 Konec koncev je pomen starih ljudi v tradicionalnih družbah tudi v nečem, kar v modernih pismenih družbah ni potrebno, saj so naši viri informacij knjige in internet. V tradicionalnih družbah brez pisnih virov starejši ljudje hranijo informacije. Njihovo znanje pomeni razliko med preživetjem in smrtjo celotne družbe, kadar pride do krize zaradi redkih dogodkov, v katerih imajo izkušnje samo najstarejši ljudje. Na take načine so torej starejši uporabni v tradicionalnih družbah. Njihova koristnost se razlikuje in pripomore k raznolikosti v tem, kako družba obravnava starejše.

6:37 Druga skupina razlogov za razlike pri obnašanju do starejših leži v kulturnih vrednotah družbe. Na primer, v Vzhodni Aziji velik pomen dajejo spoštovanju starejših, kar je povezano s Konfucijevo doktrino o predanosti otrok, kar pomeni uboganje, spoštovanje in podpiranje starejših ljudi. Kulturne vrednote, ki izpostavljajo spoštovanje starejših, so v nasprotju z nizkim položajem starejših v ZDA. Starejši Američani so v slabšem položaju pri potegovanju za službe. V slabšem položaju so v bolnišnicah. Naše bolnišnice izrecno sledijo principu dodeljevanja zdravstvenih sredstev glede na starost. Ta temačni pristop pomeni, da če so bolnišnični viri omejeni, denimo če je na voljo za presaditev le srce enega darovalca, ali če ima kirurg čas operirati samo določeno število bolnikov, ameriške bolnišnice sledijo izrecni politiki dajanja prednosti mladim bolnikom in ne starejšim, saj naj bi bili mlajši bolniki za družbo vredni več, ker imajo pred seboj daljše življenje, čeprav imajo mlajši za seboj manj let koristnih izkušenj. Za tako nizek položaj starejših v ZDA obstaja več razlogov. Eden je v naši protestantski delovni etiki, ki daje veliko vrednost delu, zato starejši, ki ne delajo več, niso spoštovani. Še en razlog leži v ameriškem poudarku na vrednotah samozadostnosti in samostojnosti, zato nagonsko manj cenimo starejše, ki niso več samozadostni in samostojni. Tretji razlog je ameriški kult mladosti, ki se kaže celo v oglaševanju. Oglasi za kokakolo in pivo vedno prikazujejo smehljajoče se mlade ljudi, čeprav tako stari kot mladi kupujejo in pijejo kokakolo in pivo. Pomislite, kdaj ste nazadnje videli oglas za kolo ali pivo, s katerega se smehljajo 85-letniki? Nikoli. Namesto tega so edini ameriški oglasi, v katerih nastopajo belolasi stari ljudje, tisti za domove za ostarele in za načrtovanje pokojnine.

8:57 Kaj je danes drugače pri statusu starejših v primerjavi s tistim v tradicionalnih družbah? Nekaj stvari se je izboljšalo, nekaj pa poslabšalo. Velike spremembe na boljše so, da danes živimo veliko dlje, v starosti smo bolj zdravi in imamo boljše možnosti za rekreacijo. Še ena izboljšava je, da imamo specializirane storitve in programe za skrb za starejše. Na slabše pa gre zaradi krute realnosti, da imamo dandanes več starih in manj mladih ljudi kot kadarkoli prej. To pomeni, da so vsi ti stari ljudje večje breme za manj mladih ljudi in vsak star posameznik ima manjšo individualno vrednost. Sprememba na slabše pri statusu starejših je tudi v prekinitvi socialnih vezi, ki jih prinese starost, saj se starejši, njihovi otroci in prijatelji selijo in razpršijo neodvisno od drugih, in to večkrat tekom življenja. Američani se povprečno preselimo vsakih pet let. Zato naši starejši ljudje pogosto pristanejo nekje daleč od otrok ter od prijateljev iz mladosti. Poslabšanje statusa starejših je povezano tudi z upokojitvijo, ki prinese izgubo prijateljstev z dela ter izgubo samozavesti, povezane z delom. Največje poslabšanje je morda v tem, da so starejši objektivno gledano manj uporabni kot v tradicionalnih družbah. Razširjena pismenost pomeni, da niso več potrebni kot hranilci znanja. Kadar potrebujemo informacije, jih poiščemo v knjigi ali z googlom, namesto da bi šli vprašat starega človeka. Počasen razvoj tehnologije v tradicionalnih družbah pomeni, da kar se otrok nauči, bo še vedno uporabno, ko ostari. Današnji hiter tehnološki razvoj pa pomeni, da kar se naučimo kot otroci, 60 let kasneje ni več uporabno. In obratno, starejši nismo na tekočem s tehnologijami, potrebnimi za preživetje v moderni družbi. Kot petnajstletnik, na primer, sem bil izjemno dober pri poštevanki, ker sem se je naučil na pamet, in znal sem uporabljati logaritme ter bil hiter pri uporabi ravnila. Danes so te veščine povsem neuporabne, saj lahko vsak bebec natančno zmnoži šestmestna števila v trenutku, s pomočjo žepnega kalkulatorja. Po drugi strani sem pri 75. letih nesposoben pri veščinah, nujnih v vsakdanjem življenju. Prvi družinski televizor leta 1948 je imel samo tri gumbe, ki sem jih hitro obvladal: gumb za prižiganje/ugašanje, gumb za glasnost in gumb za izbiro kanala. Danes za ogled programa na televiziji v svojem domu potrebujem daljinec z 41 gumbi, kar me čisto uniči. Poklicati moram 25-letne sinove in jih prositi, naj me vodijo, ko skušam obvladati teh presnetih 41 gumbov.

12:17 Kako lahko izboljšamo življenja starejših v ZDA in bolje izkoristimo njihovo vrednost? To je ogromen problem. V preostalih štirih minutah, ki so mi na voljo, lahko ponudim le nekaj predlogov. Starejši so pomembni zato, ker so vse bolj koristni kot stari starši, ki lahko nudijo kakovostno varstvo svojim vnukom, če to želijo, saj je vedno več mladih žensk zaposlenih in ker vse manj mladih staršev obeh spolov ostane doma, da bi skrbeli za otroke. V primerjavi z običajnimi alternativami, kot so plačane varuške in vrtci, stari starši nudijo odlično, motivirano in izkušeno varstvo. Izkušnje imajo že od vzgoje lastnih otrok. Ponavadi imajo radi svoje vnuke in si želijo biti z njimi. V nasprotju z drugimi varuhi stari starši ne pustijo službe, ker bi našli boljšo z višjo plačo za varovanje nekega drugega otroka. Poleg tega so starejši ljudje, paradoksalno, pomembni zato, ker so izgubili pomen zaradi spremenljivega sveta in tehnologije. Starejši dobivajo pomen prav zato, ker imajo edinstvene izkušnje življenja v pogojih, ki so zaradi hitrih sprememb postali redkost, ki pa bi se lahko vrnili. Denimo, samo Američani, stari 70 ali več let, se še spomnijo, kako je bilo živeti v času velike depresije, v času svetovne vojne, in v času, ko se je svet spraševal, ali bi bilo huje vreči atomsko bombo ali se spopasti z verjetnimi posledicami neuporabe atomske bombe. Večina trenutnih volivcev in politikov nima s tem nobenih osebnih izkušenj, milijoni starejših Američanov pa jih imajo. Na žalost bi se lahko vse te grozne okoliščine ponovile. In tudi če se ne, moramo načrtovati odziv nanje na podlagi izkušenj z njimi. Starejši ljudje imajo take izkušnje. Mladi jih nimajo.

14:24 Zadnja vrednost starejših, ki jo bom omenil, je priznavanje, da tudi če starejši ne morejo več početi mnogih stvari, nekatere lahko počnejo bolje kot mlajši. Družba je pred izzivom, kako uporabiti to, v čemer so starejši boljši. Nekatere sposobnosti se s starostjo zmanjšajo. To so sposobnosti za naloge, ki zahtevajo fizično moč in vztrajnost, ambicije ter moč inovativnega razmišljanja v posebnih situacijah, kot so razumevanje strukture DNK, kar je bolje prepustiti znanstvenikom pod 30 let. Z druge strani pa med pomembne lastnosti, ki s starostjo rastejo, spadajo izkušnje, razumevanje ljudi in osebnih odnosov, sposobnost pomagati drugim, ne da bi vas oviral lasten ego, ter interdisciplinarno razmišljanje o velikih bazah podatkov, kot so ekonomija in primerjalna zgodovina, kar najbolje obvladajo akademiki nad 60 let. Zato so starejši veliko boljši od mlajših pri nadziranju, upravljanju, svetovanju, razvijanju strategij, poučevanju, podajanju zaključkov ter razvijanju dolgoročnih načrtov. Ta pomen starejših sem videl pri tako veliko prijateljih v starosti 60 let, ali pri 70- , 80- , 90-letnikih, ki so še vedno dejavni kot investicijski menedžerji, kmetje, pravniki ali zdravniki. Skratka, številne tradicionalne družbe bolje uporabljajo svoje stare ljudi in jim nudijo bolj zadovoljno življenje, kot to počnemo v modernih velikih družbah.

16:01 Dandanes, paradoksalno, imamo več starejših kot kdajkoli prej, so bolj zdravi in imajo boljšo medicinsko nego kot kdajkoli prej, a starost je v nekaterih pogledih bolj žalostna kot kdajkoli prej. Življenja starejših so označena kot katastrofalno področje moderne ameriške družbe. To bi lahko izboljšali z učenjem od življenj starejših v tradicionalnih družbah. Kar drži za življenja starejših v tradicionalnih družbah, drži tudi za druge lastnosti tradicionalnih družb. Seveda ne pravim, da se moramo zdaj odreči kmetijstvu in kovinskim orodjem ter se vrniti k lovsko-nabiralniškemu načinu življenja. V veliko očitnih primerih so naša življenja danes mnogo srečnejša od tistih v majhnih tradicionalnih družbah. Če omenim le nekaj primerov, živimo dlje, materialno bogatejši smo in manj nas ogroža nasilje, kot je to veljalo za ljudi v tradicionalnih družbah. Nekatere stvari v tradicionalnih družbah pa velja tudi občudovati in se morda od njih kaj naučiti. Njihova življenja so ponavadi z družbenega vidika mnogo bogatejša od naših, čeprav so materialno revnejši. Njihovi otroci so bolj samozavestni, bolj samostojni in imajo več socialnih veščin kot naši otroci. O nevarnostih razmišljajo bolj realistično kot mi. Skoraj noben ne umre zaradi diabetesa, srčnih bolezni, kapi in drugih neprenosljivih bolezni, ki bodo vzroki za smrt skoraj vseh nas v tej sobi. Moderni način življenja nas vodi v te bolezni, medtem ko nas tradicionalni način pred njimi ščiti.

17:46 To je le nekaj primerov, kako se lahko učimo od tradicionalnih družb. Upam, da boste o tradicionalnih družbah brali s takim zanimanjem, kot sem jaz živel med njimi.

17:58 Hvala.

18:00 (Aplavz)